Slovenske banke so bile v minulih letih na precej slabem glasu. V zadnjem času pa so se zadeve začele obračati na bolje. V naših bankah naj bi bilo tako manj slabih posojil kot v preteklosti. Slaba posojila so tako pred tremi leti predstavljala za okoli 8 milijard posojil, zdaj pa »samo« dobre 2 milijarde posojil (zamuda nad 90 dni). Strokovnjaki opozarjajo, da se kakovost kreditnega portfelja bank pri nas izboljšuje že vse od konca leta 2013, ko se je pričela sanacija bank. Delež slabih posojil oziroma nedonosnih terjatev se je tako po podatkih banke Slovenije več kot prepolovil. Konec leta 2013 je bilo zamudo preko 90 dni zaznati pri skoraj eni petini vseh bančnih terjatev. Sedaj naj bi bil delež takih terjatev zgolj še 6,7 odstotka. Pri tem gre seveda za povprečje in nekatere danke se glede tega držijo bolje kakor druge. Razlike med bankami so še vedno prisotne, so pa te razlike manjše kakor v preteklosti. Slovenske banke in naša država so tako izven območja problematičnih držav, npr. Grčija, Portugalska ali Ciper. V naslednjih nekaj letih naj bi se delež nedonosnih terjatev v naših bankah še znižal. Cilj je znižati ta delež pod 4 %, kar predstavlja evropsko povprečje. Slovenija sicer po deležu nedonosnih terjatev še sodi med 8 najbolj izpostavljenih evropskih držav, med katerimi so še Ciper, Italija, Španija, Grčija, Irska, Portugalska in Nemčija. Toda med temi državami so precejšnje razlike in Slovenija sodi v zgornjo polovico bolj uspešnih držav. Tuji strokovnjaki so naše banke pohvalili predvsem glede priprave in implementacije nadzornih smernic za upravljanje slabih terjatev. Po podatkih evropske centralne banke naj bi bile slovenske banke tudi primerni kapitalizirane. Slovenske banke so na tem področju velo nad evropskim povprečjem.
Banke v Sloveniji
Osrednja bančna ustanova pri nas je Banka Slovenije. Gre za centralno in nevladno ustanova, ki ne posluje s pravnimi ali fizičnimi osebami, ampak je njena vloga nadzorna. Banka Slovenija je torej nadzorni organ za celotni bančni sistem v Sloveniji. Bančni račun pri Banki Slovenija imajo le državne institucije in država, banke, hranilnice, občine ter borzno-posredniške družbe. Osnovna naloga Banke Slovenija je skrb za stabilno valuto in splošno likvidnost. Da bi to dosegla, uravnava količino denarja, ki je v obtoku, skrbi pa tudi za likvidnost bank ter hranilnic. Država ima na Banki Slovenije račun, kamor se steka denar, ki ga država dobi z davki. Od tod denar tudi odteka, ko država poravnava svoje obveznosti. Država se lahko na Banki Slovenija zadolži za največ 5 % proračuna. Do konca leta mora država za sredstva tudi vrniti.
Katere banke delujejo v Sloveniji?
V Sloveniji deluje kar nekaj bank, med njimi nekaj sistemskih (npr. NLB), pa tudi nekaj bolj lokalnih (npr. Banka Koper), ki so bolj zastopane in prisotne na določenem področju države. Pa si poglejmo seznam bank pri nas:
- A Banka
- Banka Koper
- Addiko Bank
- Deželna Banka Slovenije
- Banka Sparkasse
- Gorenjska banka
- KBS banka
- Nova kreditna banka Maribor NKBM
- Nova Ljubljanska banka NLB
- Sberbank banka
- SKB Banka
- SID Slovenska izvozna in razvojna banka
- Unicredit banka Slovenija
Iščete ugoden kredit? Potem preverite tukaj!