Ko načrtujemo vrt, še posebej, če se odločamo za mešane posevke, moramo imeti v mislih načrtovanje gredic, izbiro dobrih sosedov na gredicah, kolobar, pravilno pripravo tal in oskrbo posevkom v obdobju rasti. Danes se vse več vrtičkarjev odloča za mešane posevke, saj imajo ti več koristi. Glavna korist je gotovo ta, da takšno vrtnarjenje manj obremeni tla, izboljša pa se tudi njihova izraba. Korenine sosednjih posejanih vrtnin sežejo različno globoko in tako optimalno izkoristijo vse hranilne snovi, katere nudi zemlja. Sosednje rastline se pogosto med seboj tudi ščitijo pred vetrom in mrazom. Tako je dobro v vrt nasaditi tudi stročnice, visok fižol ali koruzo, ki lahko nižje in bolj občutljive rastline učinkovito zakrijejo in zaščitijo. Dobri sosedje na vrtu pomenijo večji in boljši pridelek, prav tako pa je s tem manj izčrpana tudi zemlja, kar pomeni, da bo lahko tudi naslednjo sezono bogato obrodila.
Mešani posevki pomenijo tudi manj izsušena tla – to dosežemo tako, da rastline s širokimi listi posejemo med tiste, ki imajo ozke liste. Pri tem pazimo na to, da ozkolistne rastline še vedno dobijo dovolj svetlobe. Pomembno je tudi to, da so tla v vrtu vselej prekrita, saj jih sicer hitro zarase plevel. Tudi, ko imamo neko gredico prazno, jo je najbolje prekriti z mulčem (z zdravimi rastlinskimi ostanki) in na ta način poskrbimo, da nam na prazni zemlji zraste plevel, ki se bo hitro razširila tudi na preostale gredice.
Če pri mešanih posevkih pazimo na pravilno izbiro sosedov, potem se na gredicah razvije manj bolezni, rastline pa so tako bolje zaščitene pred raznimi škodljivci. To pomeni, da bomo pri takem vrtnarjenju potrebovali manj škropiv, s katerimi bi zaščitili rastline. Rastline imajo ob pravilnem kombiniranju namreč sposobnost naravne samozaščite.
Mešana kultura pozitivno vpliva tudi na okus plodov. Tako je znano, da je kamilico primerno posaditi blizu zelja, saj bistveno izboljša njegov okus.