V času krize je iz različnih avtomobilskih industrij moč slišati pritožbe o močno zmanjšanji kupni moči in o zmanjšanem povpraševanju po novih avtomobilih. Avtomobilska industrija je bila namreč v letih pred krizo v nenehnem vzponu, stalno so posodabljali svoje izdelke in razvijali nove, boljše motorje in druge dele avtomobila. S krizo je manjše povpraševanje pomenilo tudi manjšo potrebo po proizvajanju novih avtomobilov. Mnogo tovarn, med njimi tudi nemški Opel, so se tako znašli v povsem novih, lahko bi rekli, kriznih razmerah.
Zmanjšana kupna moč je avtomobilsko industrijo po eni strani prisilila v bolj agresivne oglaševalske kampanje (primer avtomobila, ob nakupu katerega dobiš še Ipad in 4 zimske zračnice zastonj), po drugi strani pa je to pomenilo tudi manjšo potrebo po proizvajanju novih avtomobilov in posledično zmanjšanje števila zaposlenih.
Različne tovarne avtomobilov so se na nove razmere odzvale različno. Eno izmed bolj inovativnih reakcij je bilo moč opaziti pri zgoraj omenjenem nemškem velikanu Oplu, kjer so se odločili, da bodo namesto odpuščanja delavcev, vsem zmanjšali delovni čas – ta torej ne bo več 100%, temveč prej okoli 60%. S tem bo sicer plača tudi zgolj 60% prejšnje plače, toda hkrati bo to pomenilo, da bodo službo obdržali vsi zaposleni. Na ta način so bili zadovoljni tako delavci, kakor država, ki bi jo veliko število brezposelnih stalo veliko vsoto denarja. Pri nas smo bili priča drugačnemu razpletu – v Revozu so ob pomanjšanju povpraševanja ukinili nočno izmeno.
Avtomobilska industrija se trenutno še zmeraj pobira iz ruševin krize. Kljub državni pomoči, ki jo je bila marsikje po svetu deležna ta industrija, je kupna moč danes še zmeraj precej mizerna, ljudje pa zaradi previdnosti v svojih stroških izjemno racionalni. Spreminja se tudi pomen avtomobila in zna se zgoditi, da se bo moral trg avtomobilov v prihodnje prilagoditi povsem spremenjeni realnosti.